Ustni zadah je lahko zelo velik problem za posameznika. Strokovni naziv za ta problem je halitoza ali foetor ex ore. Izvor zadaha je lahko iz samih ust ali kot posledica bolezni oz. motenj v dihalnih in prebavnih organih. Obstajajo tudi sistemske bolezni, pri katerih je ena od posledic zadah iz ust.
Lokalne halitoze delimo še na akutne in kronične. Pri akutnih gre za posledice uživanja hrane močnega vonja, kot so npr. čebula, česen, različni siri, ali pijače, kot so žgane pijače, kava ipd. Zadah se pojavi takoj in traja nekaj časa, dokler si ne umijemo zob in izperemo ustne votline. Kronična halitoza nastaja počasi in je dolgotrajna. O njej govorimo, kadar po umivanju zob ne mine in jo imamo vsak dan. Najpogostejši vzrok za kronični zadah so pokvarjeni zobje, razgaljene zobne korenine, slaba ustna higiena, neprimerni protetični nadomestki ali njihovo slabo vzdrževanje. Sem spadajo še kronično vnete dlesni zaradi nakopičenega zobnega kamna ali drugih vzrokov.
Nemška stomatološka zveza je z javnimi raziskavami ugotovila, da je pri 75 odstotkih prizadetih vzrok za zadah pomanjkljiva ustna higiena. Smrad povzročajo bakterije v ustih in žrelu, produkti teh so žveplene kisline, ki imajo moteč vonj. Pri pomanjkljivi ustni higieni se bakterije čezmerno razmnožijo, še posebej če uživamo bolj beljakovinsko hrano, kot so meso in mlečni izdelki. Pri odpravljanju ustnega zadaha se poleg rednega ščetkanja zob priporoča tudi čiščenje jezika s strganjem. Za izvajanje tega so poleg zobnih ščetk v prodaji različna strgala.
Potrebno je postopno uvajanje te tehnike v redno ustno higieno, odvisno od občutljivosti jezika. Na trgu so poleg plastičnih strgal različnih oblik tudi strgala s posebno blazinico iz mikrovlaken, impregnirane z antiseptikom. Ta sodobna strgala s svojo upogljivostjo omogočajo temeljito čiščenje jezika.
Za trajno odpravljanje lokalne halitoze se mora sanirati še zobovje oziroma zdraviti vnetje dlesni. Dobro je tudi sproti izpirati usta z 1-odstotno raztopino vodikovega peroksida ali z žajbljevim čajem. Nekatere ustne vodice za izpiranje ne odpravijo pravega vzroka, ampak samo zakrijejo slab zadah.
K opisanim lokalnim halitozam spadajo tudi povzročitelji, ki niso v ustni votlini. To so lahko različna vnetja mandljev, kronične angine, vnetje žrela, obnosnih sinusov, zožitve požiralnika, kronični bronhitis, gnojna pljučnica in celo pljučni rak. Ta stanja je treba poleg opisane ustne higiene tudi splošno zdraviti.
Za težavo ustnega zadaha se lahko skrivajo hujše bolezni, tako imenovane sistemske bolezni. Na primer, zadah po acetonu je značilen pri močni sladkorni bolezni, pri zastrupitvi s svincem zadah po kovini, zadah po urinu pa pri kroničnih urogenitalnih boleznih.
Če halitozo izzovejo patološki procesi izven ust, je potrebna napotitev pacienta na ustrezno zdravljenje.
