Suha usta, premajhno izločanje sline

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste imeli občutek suhih ust. Morda takrat, ko ste prebolevali kakšno virozo in ste imeli zvišano temperaturo, morda kadar ste bili pod pritiskom ali ste morali veliko govoriti.

Še veliko različnih okoliščin bi lahko našteli. Občasen občutek suhih ust ni nevaren, če pa se začne pogosto ponavljati in se za stalno naseli v naš vsakdan, je dobro razmisliti o vzrokih nastanka.

Suha usta ali kserostomija so posledica premajhnega ali kar prenehanega izločanja sline. O suhih ustih navadno ne govorimo kot o bolezni, gre pa lahko za znak različnih zdravstvenih stanj, stranski učinek pri obsevanju vratu in glave ali za stranski učinek različnih zdravil. Da imajo suha usta, pogosto tožijo starejši. Pri njih je tako večinoma zaradi različnih zdravil, in ne starosti.

Zakaj je slina pomembna

Ustrezno izločanje sline vlaži tkiva v ustih, čisti ustno votlino in med žvečenjem hrane začne prebavni proces. Slina ima tako nekaj zelo pomembnih funkcij. Deluje antimikrobno, mehansko čisti, nadzira pH-vrednost v ustih, odstranjuje koščke hrane iz različnih kotičkov v ustih pa tudi preskrbuje zobe z minerali. Kadar je izločanje sline zmanjšano oziroma ga ni, se pojavijo težave s prehranjevanjem, požiranjem, govorjenjem, suha usta pa lahko vplivajo tudi na spalne navade.

Če imamo suha usta dlje časa, lahko nastanejo parodontalna bolezen, zobna gniloba, izguba zob, poškodbe sluznice, trajen slab zadah, nezmožnost pravilnega okušanja hrane, pekoč občutek v ustih in vnetje v zgornjem prebavno-črevesnem traktu.

Imetniki protez pogosto tožijo, da njihove zobne proteze postanejo neudobne in jih čedalje teže obdržijo na svojem mestu. Ponoči se lahko bolniki prebujajo z nenehno potrebo po vlaženju ust.

Znaki za prepoznavanje suhih ust

Ljudje s suhimi usti pogosto tožijo o težavah s hranjenjem, govorjenjem, požiranjem in uporabo zobnih protez. Še posebno težko žvečijo in požirajo suho in drobljivo hrano, kot so kosmiči, piškoti in krekerji. Imajo občutek, da je njihov jezik lepljiv, boleč, opažajo spremenjeno zaznavanje okusov, boli jih grlo in imajo hkrati zelo povečano potrebo po pitju vode, še posebno ponoči.

Zakaj postanejo usta suha

Po podatkih ameriškega dentalnega združenja je najpogostejši vzrok suhih ust redno uživanje različnih zdravil (antidepresivi, antihistaminiki, protivnetna sredstva, antiparkinsoniki in drugo). Vsaka sprememba v delovanju žlez slinavk ali zamašenih izvodnih kanalov lahko povzroči upad pretoka sline. Lahko gre za začasno ali dolgotrajno suha usta. Dejavniki, ki so vzrok za dolgotrajno suha usta, so radioterapija, operacije glave in vratu, sladkorna bolezen, sjögrenov sindrom, revmatski artritis. Začasno suha usta pa lahko povzročijo na primer občutek tesnobe, stres, depresija, pomanjkanje vitaminov, redno uživanje določenih zdravil, dihanje skozi usta, zvišan krvni tlak, hormonske spremembe, kajenje.

Prva pomoč

Trenutno olajšanje dosežemo s pitjem vode, s pogostimi kratkimi požirki. Ker je slina tako pomembna, zdravniki in zobozdravniki pogosto priporočajo žvečenje žvečilnih gumijev brez sladkorja. S tem poskušamo spodbujati pretok sline tako, da si usta lahko pomagajo z lastnim obrambnim mehanizmom. Odsvetujejo uporabo ustnih vod z alkoholom in zobnih past, ki vsebujejo natrijev lavrilsulfat (SLS – Sodium Lauryl Sulphate). Prav tako pitje kave, alkohola in gaziranih pijač.

Lajšanje suhih ust

Pri dolgotrajno suhih ustih prva pomoč ne bo dovolj. Pitje vode ne more zagotoviti občutka trajne vlažnosti, prav tako ne more nadomestiti naravne sline in njene vloge pri vzdrževanju ustnega zdravja, udobja in svežine. Zato si v takšnih primerih pomagamo z izdelki, ki imajo posebne aktivne sestavine, posebej namenjene negi suhih ust, vzdrževanju njihove vlažnosti in spodbujanju nastajanja sline.

Temeljita vsakodnevna ustna higiena je nujna, saj se v suhih ustih zobna gniloba in vnetje obzobnih tkiv razvijeta še prej kot sicer. Zato moramo skrbeti, da redno odstranjujemo zobne obloge, kjer se skrivajo bakterije – povzročiteljice zobne gnilobe in vnetja dlesni. Uporabimo nežno zobno pasto z vlažilnimi učinkovinami in brez SLS. Nego dopolnimo z ustno vodo brez alkohola.

Za dolgotrajno vlaženje ponoči, pa tudi čez dan, uporabimo vlažilne gele, s posebnimi učinkovinami, ki se počasi sproščajo in zagotavljajo dolgotrajno vlaženje suhih ust. Takšni geli hkrati zavirajo tudi nastajanje zobnih oblog. Za spodbujanje nastanka sline žvečimo žvečilni gumi brez sladkorja.

Če menite, da imate suha usta, ugotavljanje vzroka prepustite strokovnjaku. Ne pozabite tudi, da suha usta niso del staranja in da je treba za to težavo poiskati pravi vzrok. Zdravnik ali zobozdravnik uje tisti, pri katerem boste dobili pravi odgovor.

Michael Dvorak dr.dent.med.

Študij dentalne medicine sem končal leta 1990 na Medicinski fakulteti, smer stomatologija Univerze v Reki. Strokovni izpit sem opravil v Ljubljani in nadaljeval z delom v zobnih ambulantah javnega in zasebnega zdravstva. Ob delu se nenehno izpolnjujem na strokovnih srečanjih in seminarjih doma in v tujini. Občasno objavljam članke za različne revije in tednike z strokovno tematiko.