Parodontalna bolezen ali vnetje obzobnih tkiv je bolezensko stanje, ko zaradi nabiranja mikroorganizmov in njihovih izločkov v zobnih oblogah, na robu dlesni, pride do kroničnega vnetja. Če se vnetje pravočasno ne zdravi, med zobom in dlesnjo nastanejo poglobljeni obzobni žepki, in akutno stanje preide v kronično parodontalno bolezen. Vidni simptomi so občutljivi zobje, pordele in boleče ter krvaveče dlesni pri ščetkanju, slab zadah, „podaljšani“ zobje, pogosto majavi.
Kronična parodontalna bolezen pomeni razgradnjo kosti in obzobnih tkiv katera podpirajo zob v čeljustni kosti. Napredovana in nezdravljena oblika bolezni nepovratno uničuje podporne strukture zoba, propadlo tkivo je nemogoče popolnoma obnoviti, pacienti so mnogo bolj izpostavljeni tveganjem za resne zdravstvene zaplete kot so možganska kap, srčni infarkt, oslabljen imunski sistem, poslabšanje sladkorne bolezni, pri nosečnicah pa visoko tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka. Običajno, bolezen napreduje brez bolečin. Po statistikah v Sloveniji in svetu, se število bolnikov z napredovano obliko parodontalne bolezni povečuje. Raziskave UKC Ljubljana so pokazale da 98% prebivalstva starih med 35-85 let rabi poseg zdravljenja odstranitev trdih zobnih oblog (zobni kamen), od tega 47% tudi parodontalno kirurško zdravljenje.
Za nastanek parodontalne bolezni so odgovorni mikroorganizmi. V ustni votlini jih je okoli 700 različnih vrst, organizirani so v biofilm. Biofilm je skupek mikroorganizmov pritrjenih na površino zaoba, kar je sestavni del zobnih oblog. Mikroorganizmi v biofilmu so medsebojno dobro organizirani in kot taki sami sebi zadostni in odporni na delovanje zunanjih snovi, na pr. antibiotikov. Zdravo telo, z ustreznim imunskim odzivom, varuje obzobna tkiva pred agresijo mikroorganizmov. Pri parodontalni bolezni, pogojeni z kroničnimi boleznimi, kajenjem ali drugimi škodljivimi dejavniki, lahko pride do slabšega ali prekomernega imunskega odziva ter naravna obramba pred mikroorganizmi ne deluje. Bakterijam se odpira pot v obzobni žep in pritrdilni koreninski aparat. V obzobnem žepu se bakterije nemoteno prehranjujejo in razmnožujejo, povzročajo okrepljen imunski odziv in prihaja do poglobljene in trajne okvare obzobnih mehkih in trdih tkiv.
Zdravljenje parodontalne bolezni je lažje in učinkovitejše, če je bolezen odkrita v zgodnji fazi. Zobozdravnik pri kliničnem pregledu in rentgenski sliki ugotovi prisotnost paradontalne bolezni in njen obseg. Zaradi visoke sposobnosti obnavljanja (regeneracije) dlesni in ustne sluznice je oteženo zgodnje odkrivanje.
Zdravljenje se začne z vzpostavitvijo dobre ustne higiene. Sledi odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog. Trde zobne obloge, zobni kamen, nastanejo z vgrajevanjem mineralov iz sline v zobni plak in so dobra podlaga za zaščito starih in kopičenje novih bakterijskih oblog.Mehansko odstranjevanje zobnih oblog izvaja zobozdravnik ali ustni higienik, s pomočjo ultrazvočnih in ročnih inštrumentov za luščenje in glajenje. Po enem tednu se pristopi k ponovni meritvi obzobnih žepkov. V primeru globljih in krvavečih žepkov se pristopa k nadalnjemu kirurškemu zmanjševanju obzobnih žepkov. Kot alternativo kirurškemu in antibiotskemu zdravljenju, koristimo antimikrobno fotodinamično zdravljenje (aPdt). Nekirurško lasersko zdravljenje je usmerjeno v odstranitev patogenih mikroorganizmov in ustvarjanje okoliščin za dolgoročno vzdrževanje in je primerljivo z antibiotskim zdravljenjem. Zdravljenje vključuje kombinacijo vidne svetlobe z uporabo diodnega laserja (www.helbo.si) in barvila (fotosenzibilizator). Barvilo, fotosenzibilizator, se veže na tarčno bakterijsko celico, vpije svetlobo ustrezne valovne dolžine in omogoči delovanje citotoksičnih snovi, kot so prosti radikali kisika, kateri uničujejo celice patogenih mikroorganizmov. S tem postopkom, neinvazivnega in nebolečega zdravljenja, vzpostavljamo v območju pritrdilnega koreninskega območja, ponovno ravnovesje in pomiritev vnetne reakcije, izboljšanje kliničnih parametrov, zmanjšanje globine obzobnih žepkov in odsotnost krvavitve pri sondiranju. Na ta način tudi zaviramo nadaljnje propadanje obzobne kosti in izgubo zoba. Po končanem zdravljenju se začne z rednim podpornim zdravljenjem v smislu redne kontrole, odstranjevanja zobnih oblog in pravilnim izvajanjem ustne higiene.
